Vas Bukovnica


Bukovnica ima neko posebno, samosvojo lego. Kakor ločena od vsega sveta je naša vas in ljudje se zdijo človeku, kakor da jim ni nič za ostali svet, kakor da so popolnoma srečni v svoji samoti (Vilko Novak) 2

Vas Bukovnica leži 6 km severno od Dobrovnika, v kotlini ob Bukovniškem potoku in med nižjimi griči, kjer so polja, travniki in gozdne površine.5

Bukovniški potok se izliva v Bukovniško jezero na njegovi zgornji strani (severozahodni del). Če se gibljemo stran od izliva Bukovniškega potoka v jezero in sledimo njegovi strugi, pridemo po makadamski cesti do vasi Bukovnica.

Pogled na začetek vasi Bukovnica z južne strani, s strani Bukovniškega jezera

4.4.Vas Bukovnica - pomanjsano3x

V dolini, obdani z gozdovi, leži naseljena vas Bukovnica. Pravijo, da je vas Bukovnica eden najbolj idiličnih krajev v Sloveniji. Popotnik, ki pride tja, je res lahko navdušen nad idiliko, ki mu jo ponuja vasica z okolico. Ogleda si lahko nekatere domačije iz starih časov, pokramlja s prijaznimi domačini ali pa se poda na sprehod po okoliških gozdovih. Užival bo predvsem v miru. Gostilne ali kakšnega kmečkega turizma ni, lahko pa se osveži, denimo na izviru Bukovniškega potoka, tam za vasjo proti Ošišču, kot pravijo bližnjemu hribu, na katerem uspeva žlahtna vinska trta. Približno na sredi poti do tja je manjše močvirje, kjer je izvir Bukovniškega potoka. Tam voda nikoli ne presahne, poleg tega pa je naravno čista in hladna kot v hladilniku. Kmetovalcem, ki imajo v okolici njive in travnike, pa baje še danes služi za hlajenje pijače in razgretega čela.1

Včasih so v Bukovniškem potoku lovili ribe in rake. Lovili so jih tako, da so si naredili iz jelševe skorje in palice posebne pripomočke.1

V vasi najdemo kapelo »Sv. Križa«, ki je stara več kot 100 let. Na zid kapelice je pesniško zapisano: »V tihoti šepeta narave, rahlega šumenja gozdov in ščebetajočega petja so verni vaščani na začetku vasice z bogojanske strani leta 1905 zgradili kapelo posvečeno Povišanju Sv. Križa in Žalostni materi božji«.3

»Res majhna, navidez nepomembna vas je naša lepa, skrita Bukovnica; a po preteklosti – verjeli ali ne – marsikateri kraj močno prekaša«. 2 (Davorin Bukovski)

Kot arheološko najdišče se Bukovnica prvič omenja leta 1955. Baš v publikaciji Spomeniško Pomurje omenja, da se neki predel gozda proti Čikečki vasi imenuje »Pri gomilah«, gozd proti Dobrovniku pa »Klošter«.5

Hribovito obrobje Goričkega pri Bukovnici je bilo eno od lokacij v Prekmurju, ki je bilo v času bakrene dobe primerno za poselitev. Bližina vode in rodovitna zemlja je imela pri izbiri prostora za naselitev odločilno vlogo.6 Izkopavanja arheološke ekipe Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, pod vodstvom Irene Šavel, so razkrila ostanke nekdanje obsežne naselbine v Bukovnici, ki se razprostirala okrog sedanje vasi Bukovnica. Odkrili so sledove hiš, peči in odpadnih jam. To so najdbe iz mlajše kamene dobe in prehoda v bakreno dobo. Rezultati analize C14 so pokazali, da je najdeno oglje iz Bukovnice iz leta 3000 pred našim štetjem. Pod zemeljsko površino so odkrili ostanke hiš oz. ostanke lesenih kolov in veliko odpadno oz. shrambeno jamo. Nekoč so ljudje vsa živila shranjevali v zemlji (izkopali so veliko jamo, ki je obdržala primerno temperaturo). Če je hiša zgorela, so tako jamo najverjetneje uporabljali kot odpadno jamo. Prebivalci so poznali gradnjo nadzemnih lesenih in z ilovico ometanih hiš, na prostem pa so bile peči in ognjišča ter večje jame.4 V bukovniški jami so tako našli veliko odpadne lončevine, drobno kamnito orodje, kamnite sekire in drugo, kar kaže da je naselbina v Bukovnici bila poseljena v času bakrene dobe (eneolitik) in da sodi v krog lasinjske kulture«.5

Sondažna preverjanja so ugotovila naselbine na lokacijah Kot, Breg, Seča pri Bukovnici, pa tudi v Joušjem pri Dobrovniku in Ciglenice pri Kobilju.6

Območje Bukovnice je bilo najverjetneje poseljeno tudi v antičnem času. Antične gomile na Ciganjščaku in v Veščini so bile že prekopane od divjih kopačev, ki so v njih želeli videti predvsem zakopanega hunskega vladarja Atilo, zlato tele ali pa mrtve Turke. V bistvu so antične gomile grobišča, v katere so polagali posmrtne ostanke pokojnika, ki so ga navadno predhodno sežgali, nato pa na sežgane kosti, ki so bile lahko shranjene v posodi ali kar zgrebljene na kup, navažali zemljo. Zakaj v gomilo? Gomilni pokop je avtohton – romanizirano keltsko prebivalstvo ga je ohranilo in ni sprejelo antičnega pokopa. 2

Leta 1582 za začenjajo manjši turški vpadi v Prekmurje. Viri o opustošenju Bukovnice izrecno ne poročajo, lahko bi pa domnevali, da je bila leta 1587, ko so turške čete iz Csesztrega opustošile in izropale Motvarjevce, Čičečko vas, Dobrovnik, Strehovce, Filovce in Trnovnik (izginuli kraj v bližini Dobrovnika v smeri Bukovnice in Strehovec), prizadeta tudi Bukovnica. Po prenehanju turških vojn in divjanju Krucov v Prekmurju v začetku 18. stoletja pa nastopijo mirnejši časi. 2

V vasi pripovedujejo, da je bil v davnih letih nekoč v okolici (na Kijšaj) samostan, da je bil na potoku mlin in da so menihi imeli tudi večji ribnik.1 Te pripovedi so še danes nepojasnjene, so pa dobra podlaga za raziskovanje srednjeveške preteklosti Bukovnice in njene širše okolice. 2

Tekst: Aleksandra Krumpak

Viri:
1Graj J., V Bukovnici naraven hladilnik, Pomurski vestnik, 10.oktober 1991
2Kerman B.: Košičevi dnevi XVII, 2005, 15-17
3Nemec P.: Ob 100-letnici kapelice povišanja Sv.Križa na Bukovnici, Košičevi dnevi XVII, 2005, 20-21
4Peček, B.: Bakrena Bukovnica, Pomurski Vestnik, 17. oktober 1991
5Šavel I.: Poročilo o arheološkem izkopavanju v Bukovnici leta 1991, Zbornik soboškega muzeja 2, 1991/1992, 91-94
6Šavel I.: Poročilo o arheološkem izkopavanju v Bukovnici leta 1992, Zbornik soboškega muzeja 3, 1993/1994, 111-114
7Šavel I.: Glinasta figurica iz Bukovnice, Zbornik soboškega muzeja 4, 1995, 7-19

Kontakt

Zavod za okolje in turizem  Dobrovnik
Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
Email: turizem@dobrovnik.si

Telefon: 386 41 349 927

Panorama

Povezave