Kratka zgodovina Dobrovnika


Področje Dobrovnika je bilo naseljeno že v najstarejših časih, saj so arheologi tu odkrili različna orodja iz kamene dobe.

V rimski državi je tod vodila pomembna cesta, ki je povezovala Poetovio (Ptuj) s Savarijo (Szombathely). Pisni viri omenjajo naselje prvič leta 1270, ko je madžarski kralj Štefan V. dovolil ponovno naselitev kraja. Naselje se v srednjeveških listinah večkrat omenja kot trg (oppidium). To pomeni, da je bilo pomembno podeželsko naselje, ki je imelo pravico trgovanja in pobiranja davkov. V tem obdobju je spadal Dobrovnik pod oblast družine Bánffy, ki je imela svoj sedež na gradu v Lendavi. V obdobju turških vpadov je v Dobrovniku obstajala tudi utrdba, vendar je po utrditvi gradu v Lentiju izgubila svoj pomen.

Prva domača obrt v vasi je bilo lončarstvo. Prvi zapisi o tej dejavnosti so iz leta 1703. Leta 1770 je v vasi delovalo 70 obrtnikov, od tega 63 lončarjev, leta 1773 pa 83 obrtnikov, od tega 72 lončarjev.

V 19. stoletju je dobilo najpomembnejšo vlogo na gospodarskem in kulturnem področju. Kraj so v tem obdobju prištevali k gospodarsko razvitejšem vasem. V vasi so delovali trije trgovci, leta 1878 pa so odprli prvo gostilno.

Ob koncu 19. stoletja se je spremenil tudi način gradnje. Začeli so uporabljati žgano opeko, zato so v Dobrovniku zgradili opekarno (1911). Ta je obratovala do leta 1979, ko so jo dokončno zaprli. V času prve svetovne vojne je gospodarstvo v vasi nazadovalo. Napredek je prinesla nova žaga, ki jo je po prvi svetovni vojni dal zgraditi Janez Toplak.

Leta 1947 je vas prizadela velika katastrofa. V požaru je popolnoma zgorelo 52 hiš. V tem času so podržavili mlin, žago in privatne trgovine. V letih 1951-52 so vas priključili na električno omrežje.

Leta 1962 je bila predana svojemu namenu nova šolska zgradba, ki so jo leta 1995 adaptirali. Takrat je bila zgrajena tudi telovadnica.

Ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja je bila urejena tudi ulična razsvetljava, krajani pa so se vedno bolj vključevali v različne dejavnosti. Leta 1971 je bil zgrajen vodovod.

V naslednjih letih pa so regulirali potok Bukovnico, ki je ob večjih nalivih povzročala veliko preglavic domačemu prebivalstvu. V tem obdobju so modernizirali cesto Murska Sobota – Lendava. Tako je tudi Dobrovnik dobil asfaltirano cesto. Kmalu so asfaltirali še stranske ulice.

Leta 1982 so odprli kulturni dom, ki je pomembna ustanova tudi za širše območje.

GYÖRGY DOBRONOKI (1588-1649)

Pomembna cerkvena osebnost, jezuitski profesor filozofije in teologije je bil rojen v Dobrovniku. Med leti 1627-1629 je bil rektor Zagrebškega, od leta 1630-1636 pa Trnovskega (Nagyszombat) jezuitskega semenišča. Pozneje je deloval v Sopronu in Humenneju. Leta 1646 je spet postal rektor Trnovske univerze. Imel je tesne stike z kardinarom Pázmányem, glavnim nosilcem madžarske protireformacije in baroka. V rokopisih je ohranjena vrsta njegovih teoloških del. Bil je tudi zgodovinar in najbolj izobražen svetovalec Pázmánya, ki je predlagal cesarju Ferdinandu za svojega naslednika prav Dobronoki Györgya, ta je to ponudbo zaradi svoje skromnosti zavrnil.

Tekst: Franc Koša

Kontakt

Zavod za okolje in turizem  Dobrovnik
Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
Email: turizem@dobrovnik.si

Telefon: 386 41 349 927

Panorama

Povezave